Za današnjo
raznolikost narodov in religij v Daruvarju, se lahko zahvalimo velikim selitvam
ljudi iz različnih delov Evrope.
Tako je na
to področje na začetku 19. stoletja privedlo tudi Jude iz Gradiščanskega, ki so
v Daruvarju leta 1860 ustanovili Judovsko skupnost. Najštevilnejši so bili v
obdobju med obema svetovnima vojnama, ko je bilo tukaj 200 judovskih družin. V
veliki meri so prispevali k razvoju Daruvarja, saj so se ukvarjali z
gradbeništvom, medicino, trgovino, razvijali industrijo in bili eni izmed prvih
bankirjev v mestu in okolici.
Vzporedno z
ustanovitvijo Judovske skupnosti v Daruvarju, je bila leta 1860 zgrajena Židovska
sinagoga, posvečena pa je bila leta 1862. V petdesetih letih prejšnjega
stoletja je postala Hiša kulture, leta 1993 pa jo je odkupila in prenovila
Evangelijska binkoštna cerkev.
V Rimskem
gozdnem parku stoji zaščiten kulturni spomenik, judovsko pokopališče iz začetka
19. stoletja. V gostem gozdu se nahaja 160 velikih in majhnih spomenikov iz
kamna in marmorja, na katerih so napisi napisani v hebrejščini, nemščini in
hrvaščini.
Prvi
židovski naseljenci, so naselili območje Ivanovega polja (Staklane) zaradi gradnje
tovarne stekla. Spomeniki in ostanki s tega pokopališča so kasneje preneseni v
Rimski gozdni park. Leta 1973 pokopališče poimenujejo v spomenik kulture žrtev
fašističnega terorja.
Zgodovinsko pomembna
osebnost, žid, ki je prvi streljal na naciste, je bil iz Daruarja. David Frankfurter,
rojen leta 1909, sin taktarnega daruvarskega rabina, se je zabeležil v
zgodovino kot borec proti nacistom z izvršitvijo umora vodje švicarske veje
nacističnega gibanja, Wilhelma Gustloffa v Davosu. Takoj zatem se je predal
švicarski policiji. Po prestani zaporni kazni je preostanek svojega življenja preživel
v Izraelu, kot častnik izraelske vojske. Danes so po njem poimenovane ulice in
trgi po svetu.
V spomin daruvarskih
Judov, se v Dvorcu grofa Jankovića nahaja Spominska soba judovske kulture in
tradicije, ki jo je uredila Judovska skupnost Daruvar. S svojimi eksponati
prikazuje le majhen del judovske kulturne dediščine:
• ARON HAKODEŠ (sveta skrinja) je omara zaveze ali skrinja
za Toro v sinagogi. V najstarejših sinagogah je bil aron hakodeš prenosna
skrinja, ki v 16. stoletju dobi estetski in arhitekturni okvir. Aron hakodeš je
najbolj sveti del sinagoge in je simbol častitljivega kovčka in Svetega Jeruzalemskega
templja. Zaščiten je s PAROHETOM.
• PAROHET je zavesa iz drage, bogato tkane tkanine na
aron hakodešu. Simbolizira zaveso puščavskega svetišča in tančice pred Svetinjo
nad svetiščem Jeruzalemskega templja. Izdelana je iz žameta, pliša, svile,
satena ali brokata, okrašena z zlatimi obrobami, trakovi ali celo z biseri. Z
zlatimi ali srebrimi nitmi je izvezno ime donatorja in ime sinagoge, kateri je
parohet podarjen. V sinagogi je parohet največji in najrazkošnejši dekorativni predmet.
-
KIPA ali JARMULKA je okrogla kapa, ki jo moški nosijo na zatilju. Včasih
so jo nosili cel dan, danes pa se nosi na obredih in ob priložnostih, ko želijo
nazorno prikazati judovsko identiteto. Kipa je ponavadi črna, vendar se
dandanes pojavlja tudi v drugih barvah.
• MENORA je sedmeroramni
tempeljski svečnik (svečnik z 7 kraki), ki pripada ceremonialnim predmetom posavitve
SVETEGA ŠOTORA – puščavskega prenosnega in drugega Jeruzalemskega templja.
Simbolizira Božji duh in Toro. Leta 1948 je postal uradni emblem države Izrael.
• JAD je roka z iztegnenjim prstom, tj. kazalom, ki se
uporablja za branje Tore, saj se vrstice Tore ne sme dotikati s prsti. Običajno
je narejen iz srebra, lahko pa je iz lesa ali slonovine.
• HANUKIJA je oljenka na osemkratnem svečniku, ki se je
uporabljala med praznikom luči - HANUKA,
praznovanjem osvoboditve Jeruzalema v 3. stoletju p.n.št. od grških osvajalcev
in ponovne posvetitve templja. V osmih dneh se prižge po ena sveča. Deveta
sveča, imenovana ŠAMAS (služabnik) služi, da se z njenim plamenom prižgejo
ostale sveče. Hanukije Sefardskih Judov so viseče, Aškenaških pa stoječe.
-
ŠABAT pri Judih predstavlja soboto, tj. sedmi dan v tednu, dan popolnega
počitka, dan, ko je prepovedano delati.
• Tora (Postava) je
sinonim za Sveto pismo, tj. Biblijo. To je temeljna judovska verska zakonodaja.
Deli Tore se berejo v templju in sinagogah. V sinagogi je shranjena v aron
hakodešu. TORA je pisni Judovski zakon in vsebuje 5 Mojzesovih knjig:
1. Berešit
(Stvarjenje)
2. Šemot (Izhod)
3. Vajikra (Levitik)
4. Bemidbar
(Števila)
5. Devarim (Drugo
izrekanje (ponovitev) postave)
Spominsko sobo
židovske kulture in tradicije si lahko ogledate ob sobotah v času dežurstva (18.05.2019. - 26.10.2019.) od 9.30 do 13.00 ure, za oglede med delovnikom pa se
dogovorite v Gradska tržnica Daruvar d.o.o., na naslovu Kolodvorska 2 ali
pokličite na +385 (0)99 4936 112.